Kulturno Humanitarno Drustvo OKTISI 09

Vo ramkite na planiranite aktivnosti za 2010 godina na 12.Maj 2010 godina KHD OKTISI/09 organizira izlet za Sarajevo koj traeše 4 dena. Iako imaše golem interes za ovoj izlet za koj beše potrebno navremeno prijavuvanje, zaradi navremeno obezbeduvanje na hotel i prevoz. Po prethodni pripremi i konsultacii megju prijavenite se odluci brojot na ucesnici da se ogranici na 9 lica.

Reportaža od izletot:

Mesto na poaganje beše St. Margrethen (CH) vo 22.30 časot, se patuvaše so Mercedes Vito po voobičaenata ruta: Minhen, Ljubljana, Zagreb, Slavonski Brod, Bosanski Brod, Zenica pa za Sarajevo. Iako cela nok patovavme, patovanjeto beše naporno što poveke se priblizuvavme do granicata na Bosna i Hercegovina kaj prisutnite se poveke se zgolemuvaše ljubopitnosta i radoznalosta. Bidejki poveketo od nas nikogaš nesme bile vo Sarajevo, očekuvanjata bea golemi a vo glavite ni se vrtea razni prašanja na koi trebaše da dobieme odgovor vo slednite nekolku casovi i denovi. So samoto pristiganje na granicata vo Bosanski Brod pred nas starata balkanska slika: koloni, čekanje i prazni prašanja kaj odite? zošto? i taka natamu. Konečno okolu 8.00 časot stapnavme na bosanska teritorija i dvižejki se taka prema Drventa i Doboj, slikata se podobruvaše. Samo po nekoi kuki koi bea razrušeni i obrasnati so grmuški. Ispolneti dupki na stariot asfalt ne potsekaa deka pred 15 godini ovde se vodeše vojna. Što poveke vleguvavme vo teritorijata na Bosna se poveke osekavme kako da sme doma a prvite vpečatoci se zaboravaa.

Stignavme vo Doboj i konečno prvite džamii ne potsekaa deka ovde živeat muslimani što ne beše slučaj so prethodnite mesta. Prodolživme za Zenica a od tamu za Sarajevo i se stanuvaše poubavo i pointeresno: prekrasni planini, reki, samo patištata tesni i dolgi pa 40km pred Sarajevo nov avtopat. Negde okolu 11.30h stignavme vo Sarajevo. Iako poveketo nikogaš ne sme bile tuka osekavme nekoja povrzanost, nekoja toplina. Pokraj toa što bevme umorni i cela nok nespani, site gi otvorivme očite i so ljubopitni pogledi prodolživme prema stariot del od gradot vooduševeni od ubavite gletki. Vooduševuvaa novite a i starite gradbi nemožejki da odlučime što e poubavo: Noviot hotel Radison Plaza, zgradata na Avaz, ubavite novi džamii ili starite gradbi: Gazi husrev begova džamija, muzičkiot fakultet, rekata miljačka so nejzinite mostovii i mnogu drugo. No site ovie ubavi gletki gi rasipuvaa sekavanjata na vojnata i bombardiranjeto na Sarajevo koe se izrazuvaše preku dupkite vo fasadite na zgradite i razurnatata zgrada pokraj patot koja porano bila starski dom. Posle nekolku minuti voznja stignavme vo stariot del od gradot blizu Baščaršija pa okolu nea nazad do Ferhadija (glavnata čaršija) kade se naogjaše i našiot hotel vo koj gi prespavme slednite 3 noki.

Stignavme vo hotelot okolu 12.00 časot a tamu bevme ljubezno prečekani od vrabotenite na recepcija koi ni gi zedoa podatocite i ni gi dadoa klučevite od sobite posakuvajki ni dobar prestoj. Vidno izmoreni i izgladneti rešivme da gi ostavime kuferite po sobite i odma da zamineme na ruček, a potoa da odmarame. Tuka sleduvaše prvata sredba so Baščaršija, so Husrevbegova Džamija so starite dukani i kebapčilnici. Posle ručekot i prošetkata po čarsijata sleduvaše odmor a za večerta poseta na koncert koj slučajno se odaržuvaše taa večer. Koncertot beše vo salata Skenderija kade pred nad 12000 prisutni megju drugite peeja Halid Bešlič, Šaban Šaulič i Miroslav Ilič.

Sledniot den za džuma namaz klanjavme vo Gazi Husrev Begova Džamija, kade bea prisutni lugje od site strani a i naši od Oktisi. Sretnavme i džematlii od Wil na čelo so odzata Bekim i mnogu turisti. Posle džuma gi posetivme grobištata kade što e pogreban Alija Izetbegovič i mnogu drugi Šehidi. Vidovme gletki koi na nikogo ne ne ostavija ravnodušni i ne stavija na mislenje kako tolku mladi lugje go imaat dadeno svojot život za nečija podobra idnina. Odma si postavuvavme megjusebe prašanja, dali nie bi go storile toa dokolku e potrebno i site taka molčelivo vo sebe si odgovaravme. Vo sklop na ova go posetivme i muzejot na Alija Izetbegovič kade se zapoznavme poopširno so negoviot život I negova uloga, pred ratot, za vreme i po vojnata vo Bosna. Sleduvaa poseti na drugi znamenitosti se do večerta pa večera i prošetka po Baščaršija.

Interesno e da se napomene deka gragjanite na Sarajevo se mnogu otvoreni i gostoprimlivi, a isto mnogu društeveni i ljubezni. Multikulturnosta na Sarajevo mu dava poseben beleg a toa se oseka najpoveke vo stariot del na gradot kade vo radius od nekolku stotini metra se naogjaat pravoslavnata i katoličkata crkva, evrejskata sinagoga i sekako Husrev Begova Džamija koja e izgradena vo turskoto pred okolu 500 godini, tokmu zaradi ova Saraevo so pravo se narekuva Evropski Erusalim.

Tretiot den od našiot prestoj vo Sarajevo vo plan ni beše poseta na Ilidža i na Vrelo Bosna, potoa tunelot koj pominuva ispod aerodromot i koj za vreme na vojnata beše edinstveniot izlez od Sarajevo, i za kraj poseta na piramidite vo Visoko. Siot ovoj plan ni go rasipa doždot koj utroto silno pagjaše, no posle dolgo razmisluvanje i isčekuvanje da prestani doždot rešivme da odime barem za Ilidza, a od tamu 3.5 km so pajton se upativme za Vrelo Bosna. Tamu izvira rekata bosna i od kade Sarajevo se snabdeva so voda. Po pat pajtondžiite ni raskatžuvaa za ubavite kući, koi se naogjaat pokraj patot,i, koi im pripagjaat na poznati ličnosti od politikata i javniot život od Sarajevo, a tuka nekade beše i titovata vila koja beše raspadnata. Prekrasni izvori, prekrasni parkovi, ubavi pejsaži i mnogu posetiteli. Posle malku prošetki okolu izvorite, begajki od doždot imavme i dobar ruček tuka direkno kaj izvorite. Posle nekolku časa pak so pajtonite koi ne čekaa se upativme nazat, pa kaj parkovite vidovne dve stari gradbi: zgradite na Avstrija i Ungarija od vremeto na Avstroungarskoto kralstvo. Na vrakanje vo hotelot go posetivme i islamskiot centar na Kralot Fejsal od Saudiska Arabija a i džamijata vo sklop na centarot kade što sretnavme i džematlii od makedonija koj živeat vo Sarajevo. Kvečerinata i večerta beše predvidena za pazarenje i prošetki po čaršijata. Sekoj od nas kupi po nekoj poklon za najbliskite i po nekoj suvenir od gradot i od BIH.

Utredenta rano vo 05.30 časot se spakovavme i trgnavme za nazat tažni što morame da zamineme, no sigurni vo sebe deka povtorno ke go posetime Sarajevo bez razlika dali zaedno ili poedinečno, no Sarajevo e stvarno vredno da se poseti. Na vrakanje se vrakavme preku Graz (A) kade go pominavme ručegot so naši oktisani koj živeat tamu i razmenivme po nekoj muabet, pa posle vo Salzburg ušte edna pauza i sredba so drugi oktišani i na kraj stignavme doma vo švajcarija okolu 22.00 časot. Dolgiot pat prilično ne umori i toa beše edinstvenoto negativno, taka umorni poleka gi sreduvavme vpečatocite od našiot izlet. Se zbogativme so ušte edno iskustvo, posetivme ušte edna država i grad vo koja nikogaš nesme bile, pominavme pekrasni 4 dena vo druženje i zabava. Naša želba i ideja e deka ne treba da zastaneme, tuka deka treba da se dvižime i družime, megjudrugoto da posetuvame i ušte mnogu dalečni i bliski mesta, da zapoznavame mnogu drugi lugje, kulturi i znamenitosti i od sive ovie poseti da ponesuvame ubavi i pozitivni nešta.